1. Področje nepremičnin z vidika mlajše in starejše populacije v Republiki SlovenijiBarbara Kolar, 2017 Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko mlajše in starejše populacije na področju nepremičnin. Obravnavani populaciji imata nekaj skupnih in nasprotujočih si lastnosti/značilnosti. Mladi v starosti med 18. in 35. letom v visokem odstotku še vedno živijo doma pri starših. Želijo si osamosvojitve, ki bi jim predstavljala odhod od doma, vendar jim to otežujeta brezposelnost ter posledično pomanjkanje finančnih sredstev. V nasprotju z mladimi pa si starejši ne želijo oditi od doma. V lastni nepremičnini želijo ostati kar se da dolgo in odlašajo z odhodom v institucionalne oblike bivanja. Pomanjkanje finančnih sredstev je otežujoč dejavnik tudi pri starejših. To predvsem občutijo tisti posamezniki, ki živijo sami v gospodinjstvu oziroma v lastni, velikokrat preveliki hiši. V teoretičnem delu smo se predvsem osredotočili na položaj mladih v državi, njihov ekonomski status in stanovanjske razmere. Navedli smo možnosti stanovanjske namestitve mladih, kot so najem neprofitnega stanovanja, bivanje pri starših, bivanje v študentskem domu, dedovanje stanovanja in pomoč v zameno za stanovanje. V nadaljevanju smo opozorili na staranje prebivalstva tako v Sloveniji kot v svetu. Predstavili smo stanovanjske probleme starejših, njihov ekonomski status ter podrobneje opisali institucionalne storitve za starejše. Med njimi smo posebej izpostavili dom za starejše in oskrbovana stanovanja. Ker se zavedamo, da si starejši želijo čim dlje ostati doma, smo predstavili tudi možnosti prilagoditve njihove nepremičnine. Zadnji dve poglavji teoretičnega dela pa podrobneje predstavljata razlike med lastništvom in najemništvom nepremičnine ter njihovo financiranje. Teorijo smo dodatno podkrepili še z informacijami, zbranimi z intervjujema, in sicer z nepremičninskim posrednikom in finančnim svetovalcem. Empirični del naloge vsebuje izsledke raziskave, v kateri smo zajeli mlajšo populacijo v starosti od 18. do 35. leta, ki še živi pri starših, in starejšo populacijo v starosti 60 in več let, ki še ne živi v institucionalnih namestitvah. Ugotovitve kažejo, da mlajši populaciji odhod od doma predvsem otežujejo ekonomski razlogi ter da bi se starejši iz trenutne bivanjske namestitve odselili le v primeru previsokih stroškov vzdrževanja ali zmanjšane samostojnosti pri hišnih opravilih in osebni oskrbi. Spoznali smo, da bi mlajši hitreje sprejeli odločitev za selitev iz trenutne nepremičnine kot starejši. Še najtežje bi z gotovostjo zatrdili, da si tako mlajša kot starejša populacija ne želita skupnega bivanja v isti nepremičnini.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mlajši, starejši, nakup, najem
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2564; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (8,88 MB) |
2. Analiza dostopnosti objektov v javni rabi v občini Miren-KostanjevicaPrimož Skok Možina, 2017 Opis: Dostopnost grajenega okolja, informacij in komunikacij je aktualna tema z vidika uresničevanje pravic invalidov po vsem svetu, saj je obravnavana v mnogih mednarodnih dokumentih in tudi v slovenski zakonodaji.Glavni namen magistrskega dela je pridobiti informacije, na podlagi katerih bi lahko izdelali občinsko strategijo razvoja zagotavljanja dostopnosti za vse. Jedro magistrskega dela zajema terensko analizo dostopnosti objektov v javni rabi v občini Miren-Kostanjevica po načinu dveh predhodnih projektov s področja zagotavljanja dostopnosti, in sicer projekta Občina po meri invalidov in projekta Zmoremo.Na podlagi rezultatov iz terenske analize je v raziskavi opravljena primerjava obeh projektnih načinov popisovanja dostopnosti, opredeljena je smiselnost glede določitve kriterijev pri popisovanju dostopnosti za potrebe pridobitve naziva občina po meri invalidov, na koncu so podani tudi predlogi ukrepov za zagotovitev boljše dostopnost objektov v javni rabi v občini Miren-Kostanjevica.Ključne ugotovitve raziskave so, da so v občini Miren-Kostanjevica nekatere grajene ovire sicer že odpravljene, a hkrati tudi, da veliko ovir ostaja, pogosto zaradi zahtevnosti rešitev. Ugotovili smo še, da je določitev kriterijev pri popisovanju dostopnosti za potrebe pridobitve naziva občina po meri invalidov smiselna.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 2180; Prenosov: 144
Celotno besedilo (7,02 MB) |
3. Povezanost med ergonomijo delovnega mesta, zdravjem, plačo in zadovoljstvom zaposlenihMilena Ornik, 2019 Opis: Delovno mesto je prostor, kjer človek preživi večino svojega življenja, zato je pomembno, da je primerno ergonomsko oblikovano in da služi tako psihološkim kot funkcionalnim potrebam delavca. Neprimerno ergonomsko oblikovano delovno mesto lahko na dolgi rok vodi k določenim telesnim poškodbam, kar pripelje do nezadovoljstva delavcev in težav z zdravjem. Ljudje se zaposlujejo zaradi prejemka finančnih sredstev, ki jim omogoča preživetje. Veliko se jih pri tem ne ozira, kako je v podjetju poskrbljeno za zdravstveno zaščito, s kakšnimi snovmi imajo opravka in kako nočno oziroma zdravju škodljivo delo vpliva nanje. Telo, ki nam je dano, in zdravje sta posebni vrednoti, ki ju je treba vzdrževati, da nam bosta služili še mnogo let. Pričujoče magistrsko delo prikazuje pomen ergonomije in slabše delovne pogoje, zaradi katerih delavec sicer prejema boljše plačilo, vendar ob tem škoduje svojemu zdravju in zadovoljstvu. Teoretični del se osredotoča na predloge, kako izboljšati delovna mesta, delovno okolje in delovne pogoje. Cilj empiričnega dela je ugotoviti razlike med podjetji, ki zaposlujejo gibalno ovirane osebe, in tistimi, ki jih ne, razlike med administrativnimi in proizvodnimi delavci ter s kakšnimi težavami se soočajo v posameznem oddelku.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 1894; Prenosov: 184
Celotno besedilo (2,41 MB) |
4. Vpliv platforme Airbnb na dolgoročni najem v LjubljaniPolona Obrč, 2019 Opis: Osrednja tema magistrskega dela je vpliv hitro razvijajočega se modela oddajanja in najemanja stanovanj preko platforme Airbnb za mesto Ljubljana. Delo tematike ne obravnava iz ekonomskega vidika, ampak se osredotoča na vpliv, ki ga je oddajanje v kratkoročni najem turistom preko Airbnb povzročilo na celotnem stanovanjskem najemnem trgu. Ker v delu izhajamo iz predpostavke, da gre za isti fond stanovanj, ki se oddajajo v kratkoročni in dolgoročni najem, nas najbolj zanima, ali ima platforma Airbnb na dolgoročni najem v mestu Ljubljana vpliv in kolikšen je le-ta. To smo ugotavljali preko analize obstoječe zakonodaje, statistične analize uradnih podatkov, podatkov, pridobljenih preko tujih spletnih baz in z metodo spraševanja. Z anketiranjem lastnikov, ki oddajajo v dolgoročni najem, in registriranih sobodajalcev, ki oddajajo v kratkoročni najem, smo ugotavljali, kaj jih motivira za odločitev, glede vrste oddajanja. Raziskovali smo, koliko najemnih stanovanj za dolgoročni najem primanjkuje v Ljubljani ter ukrepe, s katerimi bi se ta primanjkljaj dalo odpraviti. Del magistrskega dela je bil namenjen prikazu sivega trga na področju oddajanja nepremičnin v mestu Ljubljana. Kljub omejitvam, da so evidence najemnega trga pomanjkljive oziroma ne odražajo dejanskega stanja, smo z raziskavo uspeli osvetliti trenutno stanje najemnega trga v mestu Ljubljana, kar je bil naš namen. Glede na ugotovitve smo predlagali smernice za začetek urejanja stanja najemnega trga, kar terja spremembe na sistemski ravni, zato brez aktivne udeležbe glavnih akterjev na državni ravni rešitev problematike ni mogoča.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 1939; Prenosov: 225
Celotno besedilo (1,32 MB) |
5. Interesi in možnosti trenutno srednje generacije za različne oblike bivanja v tretjem življenjskem obdobjuMojca Fornazarič, 2019 Opis: Spreminjajoča se demografska sestava prebivalstva s hitro rastočim deležem starejših ljudi tako v Evropi kot v Sloveniji vedno bolj izpostavlja problematiko bivanja v tretjem življenjskem obdobju. Zagotavljanje ustreznih bivališč za starostnike, ki bodo omogočala kakovostno bivanje v starosti in ki bodo istočasno predstavljala čim manjše finančno breme tako za stanovalce kot za državo, je aktualen družbeni izziv. Včasih je mogoče udobno in varno bivališče zagotoviti samo z določenimi prilagoditvami lastnega stanovanja. Včasih pa takšne prilagoditve iz različnih vzrokov niso mogoče ali niso racionalne. Čeprav si večina starostnikov želi preživeti starost v domačem okolju, je v takih primerih smiselno razmisliti tudi o možnosti preselitve. Drugo bivališče, bolj prilagojeno potrebam starostnika, lahko bistveno zviša kvaliteto življenja tudi v obdobju starosti. Poglavitni namen magistrskega dela je bil ugotoviti stopnjo zavedanja srednje generacije (starostna skupina od 40 do 65 let) o pomembnosti ustreznih bivalnih pogojev v starejšem obdobju ter ugotoviti na eni strani želje, na drugi strani pa na podlagi predvidenih realnih možnosti tudi dejanske možnosti srednje generacije za bivanje v tretjem življenjskem obdobju. Na podlagi izvedene ankete je bilo ugotovljeno, da se slovenska družba premalo zaveda pomembnosti pravočasnega načrtovanja ustreznega bivališča za starost, da je premalo informirana o različnih razpoložljivih možnostih, da pa si v večini želi tretje življenjsko obdobje preživeti doma. Najbolj zaželena oblika bivanja se izkazuje bivanje v hiši na podeželju. Želje in predvidene realne možnosti se v veliki večini skladajo. Kot najpomembnejši razlog za neskladja je izpostavljena potreba po varnosti bivanja.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 1920; Prenosov: 223
Celotno besedilo (2,04 MB) |
6. Problematika dodeljevanja službenih stanovanj v najem uslužbencem policijeGregor Majerič, 2020 Opis: Magistrsko delo celostno obdela pravno-formalno ureditev dodeljevanja službenih stanovanj državnim uslužbencev in upravičencem v sklopu dodeljevanja stanovanj iz fonda Stanovanjskega sklada Republike Slovenije. Cilj dela je širše predstaviti zakonodajo in ureditev dodeljevanje neprofitnih stanovanj ter nadalje predstaviti ureditev dodeljevanja službenih stanovanj uslužbencev državnih organov in jih primerjati s pogoji, pod katerimi stanovanja najemajo uslužbenci policije. Tako je v prvem delu predstavljena stanovanjska politika Republike Slovenije v skladu z resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu do leta 2025, predvsem v kontekstu možnosti, ki jih Republika Slovenija v skladu z zastavljeno stanovanjsko politiko omogoča pri oddaji neprofitnih stanovanj. Najprej je tovrstna tematika predstavljena širše, splošno, nato pa se posveti ožji analizi oddaje neprofitnih stanovanj uslužbencem v javni upravi ter nadalje vsebinsko še posebej podrobneje problematiki najema službenih stanovanj uslužbencem policije. Nadalje so predstavljeni ukrepi, ki bi zagotovili ustreznejšo stanovanjsko politiko, ki bi uslužbencem policije omogočila kvalitetnejše in ugodnejše pogoje za bivanje. Sklepni del magistrskega dela je namenjen analizi ugotovitev, tudi na podlagi opravljene primerjave s primerljivimi drugimi državnimi uslužbenci ter primerjavi z ureditvijo tovrstne problematike v Republiki Avstriji, pri čemer so ključni in najbolj relevantni podatki pridobljeni iz študije primera in izvedbe dveh polstrukturiranih intervjujev, pridobljenih s pomočjo metode spraševanja in metode študija primera. Glavne ugotovitve in uporabnost rezultatov so nato zbrane v zaključku dela, kjer so delno oz.v celoti tudi potrjene zastavljene hipoteze, katere smo preverjali s pomočjoraznih metod. Razultati kažejo, da je področje upravljanja službenih stanovanj in pogoji, pod katerimi uslužbenci policije stanovanja najemajo, pomanjkljivo in potrebno dopolnitve.V zaključku so zato podani predlogi za izboljšanje stanja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: stanovanjski sklad, neprofitna stanovanja, stanovanjska politika, javni uslužbenci, policija
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1718; Prenosov: 109
Celotno besedilo (923,30 KB) |
7. Bivalne razmere starejšega prebivalstva v občini ŽiriTim Marovt, 2020 Opis: Dejstvo je, da povprečna starost prebivalcev narašča, še posebno v bolj razvitih drţavah, kamor sodi tudi Slovenija. Bistvo magistrskega dela je bilo raziskati bivalne razmere starejših prebivalcev v občini Ţiri. Za raziskovanje smo uporabili metodo spraševanja, in sicer starejše smo spraševali, kako so zadovoljni z bivalnimi razmerami, s pomočjo anketnega vprašalnika. Osrednji namen je bil ugotoviti, kje in s kom bivajo, zakaj bivajo tam, kjer bivajo, ter, ali so z bivalnimi razmerami v občini Ţiri zadovoljni. Predstavili smo jim tudi dom pete generacije, ki ga bodo zgradili v občini Ţiri, saj je bil eden izmed ciljev tudi, da ugotovimo, ali bi si starejši ţeleli bivati v takem domu. Rezultati so pokazali, da ţivijo starostniki v občini Ţiri v dobrih bivalnih razmerah, največ jih sicer moti njihov preveliki bivalni prostor, ki ga je teţko vzdrţevati. Nad dejstvom, da bodo v Ţireh gradili dom za starejše, jih je navdušena velika večina. Vse te ugotovitve bi lahko koristile občini Ţiri, ki bo lahko delala na tem, da bi bila občina v prihodnje še bolj prijetna za bivanje starostnikov. Ugotovitve lahko koristijo tudi drugim občinam, ki si prizadevajo nuditi ugodne bivalne razmere starejšim.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: bivanje, bivalne razmere, starejši ljudje, Žiri, Grozd malih domov
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1386; Prenosov: 82
Celotno besedilo (2,19 MB) |
8. Alternativne oblike bivanja za starejše in pravne podlage za njihovo implementacijo v SlovenijiNatalija Sovič Jelenko, 2020 Opis: Osrednja tema magistrskega dela je predstaviti nekatere oblike bivanja starejših, ki so v tujini že razvite, v Sloveniji pa se pojavljajo šele v zadnjem obdobju, ter njihovo implementacijo v Sloveniji v povezavi s sprejetimi strategijami in pravnimi podlagami. Za Slovenijo je značilno pomanjkanje raznovrstnih nastanitev za bivanje starejših. V preteklosti je bil poudarek predvsem na institucionalnih oblikah na eni strani in na drugi strani na vlogi neformalnih oskrbovalcev in družine kot osnovne celice, ki je dolžna poskrbeti za ostarele svojce. Zaradi trenda staranja družbe in spremenjenega načina življenja je potrebno prilagoditi zakonodajne okvire in tudi spremeniti miselnost starejše in srednje generacije. S poudarkom na medgeneracijskem sodelovanju pa ustrezno vključiti mlajšo generacijo. To smo ugotavljali z analizo sprejetih strategij in zakonodaje, analizo raziskav, ki so jo s področja obravnavane teme izvedle različne inštitucije in posamezniki, ter z intervjuji posameznikov, ki so vpeti v uvajanje oz. izvajanje pilotskih projektov in nudenje pomoči starejšim. Namen in cilj tega magistrskega dela je preučiti, kakšen je odnos do dóma in ekonomsko-socialni položaj starejših prebivalcev v Sloveniji v povezavi z možnimi % alternativnimi oblikami bivanja za starejše, kakšne oblike že obstajajo in kako so starejši seznanjeni s tem. Glede ugotovitev podajamo predloge, da se za večjo prepoznavnost o možnih oblikah bivanja in že uveljavljenih pomočeh starejšim v večji meri vključijo občine, krajevne skupnosti, lokalna društva in organizacije, kot npr. organizacije rdečega križa, društva upokojencev, skratka tudi tisti, ki jih starejši poznajo in jim zaupajo. Več bi se morali uporabljati tiskani mediji, v katerih bi bile celovito in jasno predstavljene različne informacije in kontaktni podatki posameznih ustanov in izvajalcev pomoči ter primeri dobrih praks.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: staranje prebivalstva, medgeneracijsko sožitje, dolgotrajna oskrba, bivanjska skupnost, sobivanje, stanovanjske zadruge
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 1499; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,79 MB) |
9. Koncept domov za vse življenje in možnosti za njegovo implementacijo v SlovenijiAjda Šeme, 2020 Opis: Namen magistrskega dela je predstaviti koncept domov za vse življenje in opredeliti možnosti za njegovo implementacijo v Sloveniji. Koncept izhaja iz načel univerzalnega oblikovanja in si prizadeva za gradnjo stanovanj, ki se bodo prilagajala spremenjenim potrebam uporabnika in ne obratno. Kljub upoštevanju najnovejših standardov in uporabi posebnih materialov koncept gradnje ne podražuje in ustvarja estetsko sprejemljive rešitve. Glavne teme, predstavljene v teoretičnem delu, so zgodovinski razvoj univerzalnega oblikovanja s poudarkom na razlikovanju med pojmoma inkluzivno ter univerzalno oblikovanje in s predstavitvijo temeljnih načel koncepta univerzalnega oblikovanja. V teoretičnem delu je predstavljen tudi pomen doma za posameznika, koncept domov za vse življenje ter omembe teh tem v slovenski zakonodaji ter političnih dokumentih. V empiričnem delu so z metodo intervjujev prikazani pogledi in mnenja slovenskih investitorjev in odločevalcev na področju stanovanjske gradnje o temah, orisanih v teoretičnem delu. V pričujočem magistrskem delu je koncept domov za vse življenje prikazan celostno in do zdaj le delno predstavljene lastnosti koncepta v našem prostoru zbere na enem mestu, zato lahko služi kot teoretična podlaga za nadaljnja raziskovanja tematike in podlaga za njegovo (morebitno) implementacijo v slovensko zakonodajo in prakso v prihodnje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: funkcionalna oviranost, univerzalno oblikovanje, dostopnost, dom za vse življenje, kakovostno bivanje
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 1140; Prenosov: 104
Celotno besedilo (9,96 MB) |
10. Stanovanjska oskrba starejšega prebivalstva v Mestni občini PtujAndrej Trunk, 2021 Opis: Razviti svet se stara in vedno bolj čuti neugodno razmerje med starostnimi skupinami. Staranje prebivalstva prinaša številne izzive na vseh ravneh družbe. Eden izmed njih, s katerim se v današnjem času še posebej intenzivno soočamo, je stanovanjska oskrba starejših. Ranljivost skupine starostnikov nas dnevno opozarja, da je skrajni čas, da začnemo intenzivneje izvajati ukrepe na področju stanovanjske oskrbe in deinstitucionalizacije starejših. Za večino ljudi je ideja o samostojnosti, neodvisnosti, varnosti in dobrem počutju tesno povezana z idejo o lastnem domu. Ta postane v starosti še močnejša in pravica vsakega posameznika, da sam izbere način, kako in kje bo preživel starost je neodtujljiva. Namen magistrskega dela je bil proučiti in predstaviti trenutno stanje na področju stanovanjske oskrbe starejšega prebivalstva v MO Ptuj, pri čemer smo izhajali iz splošnih razmer v Sloveniji in ugotoviti, kakšne so potrebe, želje in zadovoljstvo starejših ljudi v MO Ptuj glede stanovanjske oskrbe. Z izvedeno anketo na izbranem vzorcu starostnikov je bilo ugotovljeno, da anketirani niso zadovoljni s stanovanjsko oskrbo starejših v MO Ptuj in da so njihove želje in potrebe premalo upoštevane. Poleg doma za starejše, ki je v MO Ptuj edina obstoječa oblika stanovanjske oskrbe za starejše, si starostniki želijo v prvi vrsti oskrbovanih stanovanj. Predvsem pa si želijo tudi v starosti bivati v svojem domu, kjer se počutijo varno, samostojno in neodvisno. Rezultati raziskave odražajo realno stanje na področju stanovanjske oskrbe starejših v MO Ptuj in predstavljajo pomemben prispevek k oblikovanju in predvsem realizaciji predlogov za njegovo izboljšanje
Najdeno v: osebi
Ključne besede: staranje prebivalstva, stanovanjska oskrba starejših, institucionalna oskrba, deinstitucionalizacija, MO Ptuj
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1921; Prenosov: 102
Celotno besedilo (2,95 MB) |
